Omemba: Tina Kozin

»To leto je bilo leto groze in leto občutkov, ki so bili silovitejši od groze, za katero na Zemlji ni imena.«

»… obale čutijo samo zalite skale …«

»skoz tuše / smo se znali teleportirat / skoz odtoke / skoz vode / v druge sobe / sebe / Medtem ko smo se prali / in bli tako povezani / z vsemi oceani«

»Vi moški zvečer toliko pijete, da potem ponoči sanjate, tavate v snu sem in tja po sobi in se vam zdi, da delate čudeže.«

»Ah, ne recite, da ne ljubim Francije – pa nisem / Francija, to dobro vem.«

»Poezija je iz mene naredila / pošast. Strašim v spanju, strašim pomirjene.«

»Vsako besedilo Dnevnika kuge sem napisal, kot da bi bilo zadnje, ne zato, ker bi mislil, da lahko umrem ali da bo konec sveta, ampak ker sem vso energijo dneva dal v besedilo – nobene municije si nisem prihranil za naslednji dan: vse je zdaj.«

»Že dvajset ur stokam v porodni dvorani, / dvajset ur / tulijo naokrog pogubljenke.«

»Maja Kovač v prevodu uspešno krmari po poeziji, ki je mešanica intimizma in modernizma, ne da bi zapadla bodisi pretiranemu poenostavljanju oziroma 'izboljševanju' na eni strani bodisi pretiranemu hermetizmu na drugi.«

»Prevajalka vse to uspešno detektira in poustvari v jeziku, ki je naraven ravno toliko, kot je moral biti sodobnikom naraven jezik izvirnika.«

»Izdaja tako vključuje pesniško zbirko Srebrne nočne igre, ki je v izvirniku izšla leta 1960, in zbirko Ujetniki vetra.«

»Pogovor z nagrajenko Majo Kovač in prejemnico oz. prejemnikom nagrade za najboljši knjižni prvenec bo vodila literarna kritičarka Tina Kozin.«

»to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«

»na tej točki se pričnem dolgočasiti«

»Izhodišče dokumentarne igre Glas šakala je študija primera migracijskih poti šakala, ki se v zadnjih desetletjih z Balkana širi proti srednji in vzhodni Evropi, naraščanje njegove številčnosti in prostorske razširjenosti pa sproža konflikte, povezane s človekovimi interesi.«

»Udeleženke in udeležence vabijo k 'počitku ob poslušanju nežnih, mestoma radikalnih, misli o utopičnih svetovih in skupnostih, ki bivajo onkraj zmožnosti našega okolja in družbenih ureditev'.«

»Naj misli, kogar bi pušice te zadele, / de na visoki vrh lete iz neba strele.«

»Ljudi ne primamlja svetloba, ampak tema …«

»Spadam med Jude, ki krasijo božično drevesce in ne berejo tore, ampak med kolegi sem veljal za dovolj judovskega, da bi moral z veseljem žrtvovati vsakoletni maraton žretja in buljenja v teve za dobrobit človeštva.«

»Božiče sem prebil na bolniških oddelkih ter iz različnih odprtin vlekel zataknjene otročičke in božične okraske. Vendar ni bilo vse tako slabo.«

»Nebo pod vodo že z naslovom evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo.«

»Kar sem doživel, prekrijem z lističi zlata, ki so jezik.«

»Če mirno počivam v točki razbolenosti, za parklji pride Miklavž.«

»Alja Adam v njeni četrti pesniški zbirki Privlačnosti največ privlači s svojo erotiko, ki jo preiskuje na najrazličnejše načine, obenem pa v gosti mreži večplastnosti in različnih tematskih poudarkih odkriva svojo bogato intimnost.«

»Nebo pod vodo Tine Kozin že z naslovom 'evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo. Skratka nekaj, kar se povsem prilega osnovnemu motivu zbirke: minevanju in izmakljivosti časa in spomina. Hkrati pa prav v tej izmakljivosti še kako ostaja sredi življenja.'«

»To je zbirka o minevanju in poslavljanju. Vsem znana intimna usoda, spisana na pretanjen in življenjski način, kakor da bi nas pesnica povabila v prostor, v katerem se odvija njena zgodba. A iz verza v verz nam postaja bolj in bolj jasno, da je nebo pod vodo še mnogo več kot zgolj to.«

»Njegova poezija je obenem osebna in družbeno kritična, njegov glas je glas mladega posameznika, a tudi katerega koli pripadnika manjšin.«

»Škrjanec v tem delu ostaja zvest samemu sebi in svoji značilni govorici lepega in spretnega pogovornega idioma, ki beleži konkretne reči in zapisuje imena bližnjih, 'brez zadrege se vtika v vse mogoče'; si zastavlja vprašanja in je naravnan na iskanja, ki iščejo z vsemi čutili; a še vedno primarno s pogledom in pa s tipom (dotikom).«

»Roman je ganljiva, dobro napisana – in prevedena – zgodba o iskanju smisla in sprejemanju konca življenja, o izgubljanju spominov in početju stvari, ki si jih je vredno zapomniti, o tem, kako pustiti nekaj za seboj ...«

»V celoti gledano Pregelj več kot korektno izpelje to, kar si je – vsaj tako se zdi – zastavil na začetku: svetlo pripoved o temnejših straneh življenja.«